Šla sem na čisto navadno ginekološki pregled, imela sem sicer majhno bolečino na desni strani a nisem pričakovala, da me bo ginekologinja poslala na tumorske teste. Ko je to izgovorila, je v moji glavi odmevala kemoterapija, tako zelo me je postalo strah, da enostavno nisem bila mirna niti ene ure. 

Ko sem šla dat kri, sem prvo vprašala, kako dolgo moram čakati na izvide in sestra mi je rekla, da izvide pošljejo v naslednjih dneh moji ginekologinji. Odšla sem domov in bila v stresu, kako to, da me je dala na tumorske teste, kaj je narobe, pred seboj sem imela kaj je kemoterapija, enostavno nisem mogla nehati premišljevati slabe stvari, ki se mi lahko zgodijo.

 Če bi ona meni malo lepše vse skupaj povedala, mogoče ne bi tako odreagirala, tako pa je samo rekla, da na jajčniku je nekaj videti in da me bo dala na tumorske teste, jaz pa sem jih enačila z besedo, da me skoraj čaka kemoterapija. Pa mi povejte vi, kaj bi premišljevali na mojem mestu, jaz sem bila čisto iz sebe, to je prišlo tako nepričakovano, po eni strani sem že videla kako poteka kemoterapija, po drugi strani pa sem delala plane za naprej, če bo vse  v redu. Res človek ne more vedeti, kako bo odreagiral v takšni situaciji in vsak odreagira po svoje. 

Kako sem čakala te izvide, takoj ko so pretekli trije dnevi sem poklicala v ordinacijo in prosila za rezultate, saj nisem mogla čakati na sam pregled, bilo je preveč zame, ta kemoterapija mi ni šla iz glave in morala sem poklicati, sestra me je potolažila, da so izvidi v redu in da na j ne skrbim, da bi bilo kaj hudi narobe. Kako sem jaz bila ta trenutek srečna, to ne more vedeti nihče, končno je bila kemoterapija pozabljena, končno sem se sprostila, natočila sem si deci vina in ga na zdravje spila sama.