V svoji karieri sem se do sedaj kot gozdar že marsikdaj srečal z izzivom, ki pa je bil kar zahteven, tako fizično, kot tudi psihično. To pa je bilo obrezovanje dreves na višini. S tem delom pa sem se kar nekajkrat srečal, saj je bilo po temu kar nekaj povpraševanja, ter sem dobil zato kar nekaj takšnih naročil. 

To pa je bilo izziv zaradi tega, ker je sprva lahko bilo zelo težko premagati strah nad višino, saj je lahko višina v takšnih razmerah zelo strašna, sploh ko si priklenjen na na nekemu drevesu, ter se moraš premikati skozi vse ovire. Zato pa je bilo tukaj potrebno imeti tudi kar nekaj znanja, glede plezanja, ter imeti določene fizične sposobnosti, oziroma motoriko, da sem to lahko izvajal.

Pred vsakim takšnim opravilom, torej obrezovanje dreves na višini, pa sem se tudi psihično pripravil, tako da sem bil lahko potem čisto fokusiran na delo, ter tako ni prišlo do kakšne napake, katera pa bi lahko vodila proti hudim poškodbam. Ker pa to delo ni zahtevalo le znanje plezanja, ter dela na višini, pa sem moral imeti tudi kar nekaj znanja posameznih dreves. Ker pa vsako drevo ni enako, pa je bilo potrebno dobro poznati anatomijo drevesa, kajti potrebno jih je bilo obrezati tako, da je nadaljnja rast bila še vedno mogoča.

Kot pa si lahko vsi mislimo, pa je bila za obrezovanje dreves na višini, varnost pri delu ključnega pomena. Zato pa sem imel na voljo primeren pas za plezanje, vrvi, namenjene temu in pa razna varovala, ki bi mi onemogočila padec. Zaradi tega pa sem se tega dela tudi izogibal, kadar je bil kakšen deževen ali pa vetroven dan, kar pa ni težko verjeti, saj je to delo v takšnih vremenskih razmerah, lahko zelo nevarno, ter nisem želel ničesar riskirati. Kljub temu pa je bilo to delo še vedno zanimivo, saj je bilo nekoliko drugačne.