Čisto vsak otrok ima najrajši svojo sobo. To je soba, v kateri seveda preživi večino časa in pa ima tudi nekaj zasebnosti. Zasebnost za mlade je nekaj zelo pomembnega in tega se mora vsak starš zavedati. Jaz ko sem bila majhna, sem si sicer sobo delila z bratom, a vseeno sem ima nekaj zasebnosti pred starši. To mi je bilo definitivno zelo pomembno, saj sem želela imeti tudi nekaj časa zase. Če mi tega moji starši ne bi omogočali, bi se definitivno prej ali slej skregala z njimi in to ne bi bilo dobro.

Moji starši so hvala bogu nekako spoštovali moja zasebnost in nikoli niso prihajali v sobo, če to res ni bilo potrebno. Tako sem imela nekako svoj kotiček v hiši, v katerega nihče ni vstopal razen moj brat, pa še ta me je pustil pri miru. Moja soba je definitivno nekaj, kar si bom za vedno zapomnila, saj sem tam nekako odraščala in tudi spoznavala nove stvari. Tam sem se seveda tudi učila za šolo in pa preživela veliko časa s svojimi prijateljicami. To je bil nekako moj prostor za sprostitev in hkrati tudi soočenje. To je bil edini prostor v hiši, ki je bil res moj in se ga nihče ni dotikal. Tudi pospravljala in pomivala sem jaz v tisti sobi. Moja mama se je res nikoli ni dotaknila. Vsake toliko je seveda prišla do mene in sva skupaj spila kakšno kavo ali kaj podobnega, potem pa me je spet pustila, samo da sem lepo bila v svojem prostoru, kjer sem imela svojo zasebnost.

To mi je bilo res zelo pomembno in bila sem res zelo hvaležna svojim staršem, da somi to omogočali. Verjamem, da zelo veliko otrok danes te opcije nima. Dejstvo pa je, da je otroška sobica nekaj res zelo pomembnega za čisto vsakega posameznika. Otroška sobica je definitivno nekaj, kar si čisto vsak otrok zapomnil za celo življenje.