Življenje je nepredvidljivo, nikoli ne veš kakšno presenečenje ti pripravlja. V enem trenutku je vse dobro, že v naslednjem pa se porušijo vsi tvoji plani in je kemoterapija, del tvojega življenja. Bila sem v srednjih letih in sem se počutila popolnoma zdravo. Nisem čutila nobenih bolečin. Če preveč razmišljamo o tem koliko časa nam je še preostalo, pozabimo živeti. Pred tem, ko je kemoterapija stopila v moje življenje, sem se pritoževala nad različnimi nepomembnimi zadevami. Sedaj pa cenim vsak trenutek. Ne pritožujem se več, ko me boli grlo, ko me boli želodec… nič ni to v primerjavi s tem, ko zveš, da imaš raka. Naenkrat doživiš šok in ne moreš več dihat. Potem niti nimaš več časa razmišljat, ker te sistem zdravljenja takoj spravi v proces. Sledijo si preiskave ena za drugo. Pozabiš, da si imel doma umazano posodo, da nisi pospravil omere, nisi zalil rož. Naenkrat vse to ni nič več pomembno. Zaveš se, koliko je življenje kratko in dragoceno.

Ko sem začela s postopki in dnevi, ko je potekala kemoterapija, se je čas na nek način ustavil. Počutila sem se utrujeno in slabotno. Vsak dan so veljala nova pravila, na katera prej sploh pomislila ne bi. Moj proces zdravljenja raka, kjer je bila predpisana kemoterapija, je bil uspešen. Po določenem času sem si opomogla in začela uživat v dogodkih, ki so se mi prej zdeli samoumevni. Da lahko jem sladice, da sem lahko na soncu in vetru. Da lahko popijem kozarec vina in ne potrebujem že pred polnočjo v posteljo. Naenkrat se zaveš, kako je lahko življenje lepo. Ljudje smo sicer razvajeni in hitro pozabimo, kaj je pomembno. Zato sem si na omaro nalepila fotografije, kako je potekala moja kemoterapija, da se opomnim, da je življenje prekratko, da bi se obremenjevali z nepomembnimi zadevami. Zdravljenje raka na materičnem vratu, mi je spremenilo življenje.